Slivnica, gora na kateri naj bi živele čarovnice
Slivnica, gora na kateri naj bi živele čarovnice
Slivnica: 1114 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas vzpona: do 1,5 ure
Na Slivnici luknja, ki dela nevihto …
Janez Vajkard Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal, da je “na Slivnici luknja, ki dela nevihto. Na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučce. Sploh je pokrajina tu okrog s coprnicami dobro založena. Zato jih precej često kurijo in jih mnogo sežgo, tako da pride včasih tod na grmado več coprnic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih. Zaradi tega se tudi skrbno skrivajo. Te golazni pa docela le ni uspelo pregnati, pod velikanskim kupom pepela so takorekoč ostale še nekatere iskrice, ki utegnejo prav lahko vžgati to ali ono skladovnico.”
Vzpon na Slivnico ....
… je prijeten in nenaporen. Do vrha vodi gozdna pot, le nekateri predeli pa so rahlo bolj stmi, ampak le toliko, da se malce zadihamo. 😉 Z vrha gore se razprostira prelep razgled na Cerkniško jezero (poleti pa na Cerkniško polje) in Javnornike nad njim.
Kaj smo vzeli s seboj na pohod?
Asociacija na zasneženo zimsko idilo je mraz. Vsak bi pomislil, da je potrebno za zimski pohod obleči debela oblačila, ampak temu ni tako. Zelo hitro, ko se prične vzpon, se telo segreje. Nam so bili dovolj kratka majica in topel flis, termo pajkice in zimske hlače, ki ne prepihajo, ter softshell ali pa tanka puhovka. Za na glavo pa ne pozabimo na kapo.
Za zaščito pred snegom v gojzerjih smo si nadeli tudi gamaše za sneg, ki se na spodnjem del pritrdijo na obutev.
Coprniški cmoki
Specialiteta, s katero se lahko okrepčate v Domu na Slivnici so coprniški cmoki, med drugim pa imajo tudi odličen jabolčni zavitek in druge specialitete, ob katerih se lahko pogrejemo ob razgledu na prelepo zimsko idilo.
Gallery with thumbs
